|
Želim poudariti, da je jasnost izražene namere esencialnega pomena.
Primer enega od zapiskov, ki smo ga prejeli včeraj zvečer:
»NAMERA: Odvreči, kar mi več ne služi in mi jemlje življenjsko energijo.«
Potrebno je jasno definirati, kaj jemlje življenjsko energijo. Recimo: »Moji zaposleni, kot so X, Y, … nikoli ne opravijo vseh svojih nalog, zato zaradi doslednosti jaz opravim namesto njih. Posledično se vedno prepozno vrnem iz službe. Ker za svoj notranji mir potrebujem branje knjige pred spanjem, da se umirim od običajno stresnega dneva, se pri branju ne morem zbrati, ker sem jezna in zaspim zafrustrirana. Namesto, da bi se zjutraj zbudila radostna in spočita, sem utrujena in brez energije. Dan se še dobro ni začel, pa sem že v skrbeh, kako se bom odzvala, ko bom videla osebe, ki svoje naloge niso opravile.«
V tem primer smo jasno definirali delni vzrok in posledico. Obstaja še globlji vzrok. Zaposleni kažejo na mene in dejstvo, da tudi jaz na določenih področjih ne končujem nalog. To nezaključevanje običajno izvira iz nezavednih vzorcev, zavzetih stališč, omejujočih prepričanj, …
V omenjenem primeru so naši zaposleni iniciatorji in prinašalci »daril«. Če smo že dovolj zreli, se jim v mislih zahvalimo in se lotimo »lupljenja čebule«.
Ko vzorec ozavestimo in ga odpravimo, so običajno tri možnosti:
- Zaposleni bodo dali odpoved, se preselili, odšli iz planeta …
- Nezaključevanje nalog se nas ne bo dotaknilo, ker vemo, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bodo zadeve uredile.
- Zaposleni se bodo »čudežno« spremenili in morda celo izrazili hvaležnst za našo potrpežljivost.
|
