Tako me je s poetičnim sporočilom v ponedeljek po seminarju presenetila udeleženka Barbara Kavčič. Vabim vas, da preberete njen spodnji zapis:
"Dragi Dejan,
ni besed, ki bi opisale moje občutke hvaležnosti. Svobodno letim. Včeraj se je zgodil velik preboj. Ne vleče več nazaj. Ni več vprašanj. Jasne misli.
Delim s tabo delček mojih jutranjih uvidov.
Hvala.
Spuščam te, drago moje Življenje, iz rok. Ne oklepam se te več.
Ti veš zame najboljšo pot.
Vabim te. Tiho. V globini mojega bivanja.
Predaj mi vsa sporočila tega Sveta,
da se učim.
Da ljubim.
Ne bežim več. Tiho prisotna v svoji moči.
Ne sramujem se več.
Sram ne vibrira več z mano.
Ne pomanjšujem se.
Sem veliko večja, kot si moj um upa sploh predstavljati.
Odprta sem za novo.
Odprta sem za mene samo.
Sprejemam.
Dajem.
Živim.
Ljubim.
To je moje poslanstvo.
🙏❤️💃
Ko ni več ovir. Je le tok življenja.
Hvaležna dragi Dejan.
Moje srce poje hvalnico in Slavi Življenje.
Aleluja!
Objem hvaležnosti in ljubeče prisotnosti.
Barbara"
Kako lepooooo je delati stvari iz čistega Srca in doprinašati drugim. Zame je to zares neprecenljivo poslanstvo. Zame ni večje nagrade kot ravno preboji, ki jih dosežete vi. S tem ima moje delovanje smisel in širši pomen. Hvaležen za vse vas, ki zmorete. Saj veste, vsi gremo sedaj skozi šivankino uho. 💜🤗💛
|